»Kaj hočeš povedati? Nič se ne dogaja. Ne vem, o čem govoriš. Izmišljuješ si stvari! Nora si, to se dogaja. Svetujem ti obisk pri psihiatru.«

»Razumite me, ne bom komentiral.«

»Kaj je najhujše, kar bi se mi lahko zgodilo? Ja, lahko bi me ubili. In kaj potem? Umetnost ne bi smela imeti meja.«

»Za pisma sem vedela že ves čas, vendar jih nisem nikoli prebrala, ker so se mi zdela osebna stvar.«

»Moja ljuba Consuelo, še razumeš ne, kako zelo me mučiš.«

»Kateri sistem je to v naši državi, jaz ne vem.«

»Vsekakor je bil eden naših največjih sodobnih piscev, zlasti v televizijskem žanru.«

»Ljudje nas nato sprašujejo, zakaj pisma preprosto ne vržemo v koš. Ne smemo, saj bi lahko bili kazensko odgovorni, ker nikoli ne veš, kaj res vsebuje ta snov in komu bi lahko škodila.«

»Potem veš, da je tudi v smrti – življenje.«